Wednesday 1 October 2014

Houston, we have lift off


Koncno 30. september 2014! Na hitro preletimo seznam opreme, pomahamo v slovo in ze smo na poti proti Benetkam, kjer se zacenja nase popotovanje po Aziji. 

V Benetkah se nam po dolgem dnevu kofetkanja pridruzi se zadnji clan. 


Na letalu si cas krajsamo vsak po svoje. Nekateri gledajo filme, drugi spijo, tretji pa...


... igramo sah!:) do Abu Dhabija letimo z italijansko druzbo Alitalia. Nic posebega, prisli smo pa tocno in v enem kosu. Od tukaj letimo z Etihadom, kjer je vzdusje bolj zivahno. Hitro navezemo stik z nasmejanim osebjem, ki nas veselo strezejo z double rum in jack on the rocks:)) to malo omili okus riza v gingerjevi omaki in dejstva, da je v kabino 14 stopinj!! Na to hitro pozabimo, ko izstopimo v Bangkoku. Sicer ze v trdi temi, prijetnih 30 stopinj in nepredstavljiva vlaznost. Ob vsem smogu in ostalih vonjavah, nasa dihala ne ostajajo ravnodusna. 

Pot do hostla, hmm... Z oprtanimi nahrbtniki zmedeno buljimo v telefon in se oziramo po mestu. Polovico poti prehodimo pes. Malo po glavni ulici, malo po stranski in malo po 
.
 
Po kaksnih 2km, se vseeno odlocimo za najem tuk-tuka. Iz zacetnih 100bahtov, pridemo na 50, priblizno 1,25€. Se ceneje bi slo!:)


Vratolomna voznja! Dokaj zabavna, vsekakor pa se prileze. Nekje v odzadju slike za nama v svojem tuk-tuku drvi se preostanek odprave. V hostlu na hitro opravimo check-in, skocimo pod tus, odlozimo stvari, ter se odpravimo v center, na slavno turisticno ulico KhaoSan road. 

Ne bi verjel ce nebi videl! Ponujajo nam vse. Res vse! Kobilice, skorpijone, smejalnj plin, koktejle, vabijo nas na v vse mozne klube... Vlada totalna anarhija. Plasticni stoli na sredini ulice, na vsaka dva metra lama drugacna muzika, skratka hangover je laicen prikaz videnega! Koncno se nekje vsedemo, pijemo domace pivo za 60 bahtov (tu so cene dokaj evropske), nakar prileti nas natakar. "Move out of the street! Mafia! Big mafia is coming!" Ne se prestrasit, prisla je policija. Oz. dva policaja na skuterih, ki prezeneta stojnice iz ulice na plocnike. Vzdusje po celotni ulici zamre, glasba ponikne, s tem pa tudi nasa energija. Utrujeni se odplazimo do hostla, gremo spat in evo, jet lag kicks in! Po 30 urah in 13000km veselo bluzimo in planiramo naprej. 

P.s.: nahrbtniki niso tako prirocni, kot mogoce zgledajo na dalec!


Se par utrinkov:

Na poti so nam delali se druzbo italijanski wannabe DJ Bobo, prastara ninja in mnogi drugi:))

No comments:

Post a Comment