Dan 24: To se spijemo pa gremo domov

In nismo sli za res. Doma smo ostali in sli spat pred polnocjo. Ah skoda...

Cetrti dan smo ze tu in se nismo bili na svetovno znani party plazi? Kak slabo! Z Alenko se odlociva, da greva v kontrolo ze cez dan, malo preverit situacijo. Kaksnih 10 minutk hoje in prispeva do mesteca. Trgovina pri trgovini in vse je povezano z full moon. Zgleda, da cel otok zivi od tega. Za vsako polno luno se tu zbere od 8.000 do vec 10.000 ljudi, ki se oblecejo oz. pobarvajo v florescentne barve. Ce bi pocakali en teden, bi ravno bil full moon. Za cas prejsnje polne lune smo ravno prispeli na Koh Rong cisto mimogrede. Ja nic, grema na plazo.

Presenetljivo lepo urejeno. Mivka po celi plazi je razgrabljana in nikjer ni videti kosa smeti. Cez dan je tukaj celo mozno videti druzine z majhnimi otroci. Kak zgleda zvecer pa pridemo pogledat ko se stemni. "Yeah, kids are afraid of the dark.", "Shut up Marv!":))

John Rambo bucket? I'm coming to get you!

Vrneva se v najin resort, narociva hrano in uzivava v nasem poslednjem soncnem zahodu. Kmalu se nama pridruzita se Matjaz in Nejc, ki sta sla vrnit svoje se delujoce krosare. 

Aja, eno izmed nepisanih pravil je tudi, da si na vsakem otoku privoscimo masazo. Jutri zjutraj se odpravimo na pot domov, fajn bi bilo, da se prej se malo raztegnemo in sprostimo. Zadnji pride na vrsto Pesec. 

Zenska mora bit kar fit. Tri ure skupaj je masirala in to tak, da nas je vse bolelo. 

Naposled se le odpravimo na poslednjo pijaco. Spodobi se, da zakljucimo s stilom. Ze na poti tja nas spremljajo trgovine s pestro izbiro. Za 350 bahtov lahko kupis hangover. 

To bi pri nas ziher laufalo! Na plazi je polno teh stantov. Izgled je ponoci popolnoma nekaj drugega. Cela plaza je natrpana s stoli, mizami, bari, luckami in podobnimi rekviziti. Dobro zgleda in tudi vzdusje je simpaticno. 

Skoda, da smo tukaj izven sezone in manjka ziveza. Full moon party se znajde na moji bucket listi. In bucket na mizi. Ironija? 

Enega spijemo in Alenka je ze not. 

To je iskreno veselje! Samo druzba, ne pretiravat. Jutri ob 12.00 startamo na 66 urno potovanje domov...

Komot. To se spijemo pa gremo;)

Dan 23: Daj gas!

Ob 11.00 se v garazi prvic zaslisi kurblanje krosk. Malo traja... Niso ravno nove ali perfektno ohranjene, so pa zato poceni. 

Wruuum wrum wruuuuum

Slabse kot so ceste, boljse je! V Sloveniji v bistvu pride kroska prav za vsakodnevno uporabo. Vozimo se gor, dol, levo, desno, to gre kam ces. Lokalci na skuterih nimajo za burek. Na drugi strani otoka si vzamemo malo pauze za eno pivco. In prvo kaj zagledamo, ko pridemo na plazo?

Jetski! Hjoj daj gremo pogledat malo blizje... Malo se obotavljamo in ce bi se dal kak pameten discount, bi bila dilema resena. Vseeno se raje zleknemo v senciko s hladno pijaco v roki. 

Malo polezimo in se odpravimo iskat "gem of Koh Phangan". Baje dalec najlepsa plaza na otoku. Domacini pri opisih radi pretiravajo, tak da bomo mi to malo preverili. Na poti, mimogrede zapazimo tablo za slap. Kdo te nima rad slapov? Na hitro pogledamo in trenutek uvekovecimo sa jednim sebkom. 

In se nase zverine v naravnem habitatu. 

Cesta, ki vodi do plaze je naravnost obupna. Skozi dzunglo, ozka in zavita, posteno strma in se bolj razrita od vsakodnevnih hudournikov. 

We love it! Kaksna dva kilometra pred plazo se izravnava in nam postreze s pravim rajom za krosko. 

Za popestritev je na vsake toliko kaksna luzica. Jaz ga veselo pripicim, pred mano luza, Godec se pa na drugi strani hihita kot hijena. Bo kaj bo. Tega ziher nisem pricakoval. Voda sega do kolen, zalije me celega, ampak sfuram. Na hitro zajamem sapo, padem v smeh in segnem v zep po telefon. "Daj hitro, snemaj! Ona dva sta zadaj.", "Pesec!! Daaj gaaaas!". Haha didn't see it coming:)) morate si ogledat video!

Prispemo na plazico. Res je pravi dragulj! Po celi plazi razmecemo oblacila in teniske. Naj se zadeve vsaj malo odtecejo, ce ze ne posusijo. Nato pa se sami sebe pomecemo v vodo. Kar cel dan bi lahko tak prezivel, ce nebi bil lacen. Jemo v restavraciji na res idilicni lokaciji. 

Alenka, kaj je vroce?

Bjutiful! Gremo se mi vozit dalje.

Do klanca gre gladko, potem pa se malo zalomi. Med mojim oranjem po hudournikih gre menjalnik po svoje, v maloro... Ostane se samo ler, s katerim pa si tukaj ne morem pomagat kaj dosti. Ja nic, Pesec je ze na vrhu, Alenka pesaci, Godec se pa vrne preverit situacijo. Nic kaj se ne da naret. "Grem iskat mehanika, bos tu?" Sredi najvecjega brega, ko se vozijo le redki lokalci z 4x4, 3.5l stroji, 5km okrog ni zive duse, ampak ne. Jaz bom skocil na pir! "Daj spravi se, tema bo pocasi." Mine mogoce pol urce, ko spet zaslisim zvok kroske, za njim pa cuden ropot. Lokalni majster na skuteru in vsem orodjem v kosarici. Prizor in zvok, kot v home alone, ko po stopnicah leti omara z orodjem. Dve, tri minutke sraufa in zvija in naj bi to bilo to. Brez srece. "Proublm insajd, you no pay. I no fix hier. 1300 baht, big car, taxi, up to hill." Nein meister, bomo mi kontaktirali nasega rentalca. Godec se odpravi kakih 15km nazaj v mesto, jaz se recem eno z mehanikom in spet ostanem sam. Malo se ze temni in komarji sekajo, ko zmesani. Zamotim se z opazovanjem mravelj. Cisto me prevzamejo in skorajda nebi opazil avta, ki se je ustavil ob meni. "You need help?" Fajn bi bilo ja... "Where are you staying? We can load the bike in the back." To mi delaj! Dobro, da ima neko veliko toyotino pick up varianto. Trije se kar namantramo, da nalozimo gor. Voznja gor, uf! Kljub temu, da je zvezano vse pocez, to na tej cesti leti vse okrog. Z eno roko drzim sebe, z drugo krosko. Napornih 15min. Ustavimo se na koncu gozdne potke, ob glavni cesti. Sofer izstopi iz avtomobila, zacne razvozlavat, ampak se mu ni prevec. Iz avta potegne 30cm dolg, posteno obrabljen John Rambo style noz in s stilom resi tezavo. Huh jaz ostanem cel. Ful navdusen, da sta me spravila od tam, sezem v zep in na plan potegnem 80 bahtov (2€). "That's all I have. My friend is coming and he'll give you more.", "No problem, it's ok." Dobro, vredu se je to izslo. Mine se kaksne pol ure do prihoda Godca, zdaj je ze posteno temno. Za njim se pripelje pomoc. Frajer na skuterju, ki nima pojma o anglescini. Kak bi toti karkoli pripomogel k situaciji v dzungli neve nihce. Zdaj se odpravi kar naprej iskat taxi. Godec mi na hitro obrazlozi kaksna zmeda je bila v rent shopu. 20min so brezglavo tekali naokrog in se drli drug na drugega. Cista anarhija. Za piko na i pa se je potem se vozil 15km/h. Dobro, pride nazaj. "Taxi down, go." Dol gre na sreco brez prestav. Prispemo do neke kolibe, spet zmeda. Pet jih hodi okrog kroske, gledajo, kurbljajo, en bolj pameten, kot drugi. "Wait" in se odpelje. "Pa si ti ja nor kako delajo. Glej onega, od kod je te zdaj palcko za uhe ven potegnil"? Sredi nicesa si malo ocisti usesa. Vsaj za higieno skrbi, pohvalno. Kar naenkrat se iz teme prikaze taxi. To bo to ocitno. Spet nalozimo, zvezemo in picimo proti rentalcu...

Prispemo. Pa da vidimo zdaj to. Razlozimo, lastnik se vsede na motor in kurbla. Jaz pa nestrpno cakam. Kar hitro mu je jasno, da je sel menjalnik in kar naenkrat po bledi. Panicno preglejuje motor za kaksnimi praskami in znaki padca. Niic! Parkrat se preleti mene, spet nic. Ker ne zna besede anglesko, gre po zeno. Ali hcerko, kdo bi vedel. "You pay 3000, broken gear". Jok brate, odpade. Trudim se razlozit v pravilni anglescini, samo jim stavki in casi ne grejo prevec. Poskusajmo drugace: "I no fall, I no pay! Problem inside". Zenska izgine, moski se odpelje, cakam. Moski se vrne z domnevnim mehanikom. Spet celi motor obrneta na glavo, nic. V prestavo pa se vedno ne gre. Vrne se zenska: "you pay 1000 for taxi and motor ok". Nein, se poskusaj. Mine kaksnih 10 min, okrog motorja se izmenja vsaj 10 ljudi, malo pametujejo in pride nov deal. 500, za pol taksija. Ok, pod pogojem, da dobim drugo krosko. Lastniku ni vsec ponudba, z Godcem se pa smejiva. Kaj te naj drugega. Malo se se pogovarjamo v polomljeni anglescini, potem se pa te vseeno zmenimo za vsak pol taxija in jaz dobim nazaj potni list. Bom prezivel teh 10€. Se vseeno je on en motor na slabsem, kot jaz. Po preteklih 4 urah bi res pasal tus in nek riz. Pa se petek je in rekli smo, da gremo danes za res!

Dan 22: I'm getting to old for this shit

"Pesec, si ziv?"

Veni, vidi, bucket!

Hopa, se en na terasi! Dobro je bilo to vceraj. Kot da bi vedeli, se mi nastanimo v resortu, ki je znan po najvecjih pool partyih na otoku. Na dan pool partya. Timing, ko svicarska ura. Folka sicer ni bilo nevem koliko, ker se ni tu prava sezona, samo nic zato. Smo mi dovolj energicni. Slik zal ni. Ce si na pool partyu in zunaj dezuje pac ni ful opcij, da si shranis stvari. Se to kar sva imela s Pescom, majico in kljuce od sobe, so nama kelnari nekam shranili in povzrocili manjso zmedo. Da bi preprecila krajo najine lastnine (poln nahrbtnik umazanih oblacil), se Pesec skrije za steno in v zasedi prezi na tatove. Jaz se odpravim v lov za izgubljenimi stvarmi, uspesno. Vzhicena nad dosezkom, iz postelje vrzema Godca ter Alenko in se odpravimo proslavljat. "Three buckets pa Alenka ti kaj bos." Ce vas zanima kaj je sledilo, zacnite brat od zacetka.:)

Danes smo ob bazenu bolj umirjeni. Vceraj so pa tu potekale prave borbe! Vsak svojo na rame in do smrti. Ni pravil, se lasje si pulijo. Pubeci se mimogrede malo vsedemo na tla v bazenu, da si odpocijemo od ziv-zava zunaj pa so nas ze hotli resevat. Kanadcani zmedeni, toliko morja imajo pa komaj, da znajo plavat. 

Prijeten resort, ustrezljivo osebje, ugodne cene, samo porcije hrane so res male! Da skrtarijo na kuri se clovek razume, samo daj no, vsaj riza nabasi kot se spodobi! Nic nebo, gremo mi najet kroske (12,5€ za 2 dni, 150ccm kawasaki, zadovoljivo) pa v center, nekaj pojest. 

Vsega malo piknemo pa smo ravno prav. Zdaj se gremo se samo naspat in smo pripravljeni za jutri. 

Dan 21: Poslednji premik

Pasalo se je naspat. Samo ce nebi spet rabli te klozne vlacit za sabo. Na sreco (oz. nesreco) je to zadnjic na tem tripu. Ko bomo naslednjic poprijeli za nahrbtnike, pridemo domov. Edino ce nakazate 10$ za blog! En je ze, cisto resno. Se 99! Nebom se zdaj razmisljal prevec o tem, se je par dni. Zadnje ure na otoku uzivam na pravi crnogorski nacin. Pubeca sta se sla potapljat, Alenka pa pise kartice. Kar nekaj jih je bilo, tak da razmislite koliko ji pomenite ce ne prejmete svoje. 

Podrobno si oglejte tablo. Ocitno google translate tajscino prevaja se slabse kot slovenscino. 

Vreme tukaj je, za razliko od vremena v Evropi, perfektno. 

Na katamaranu si izborimo najboljse sedeze. Prva vrsta na odprti palubi, kakopak. Kdor prvi pride, prej melje. 

S tem smo zakljucili z otokom zelv in bojda rajom za potapljanje (malo je manjkalo, da bi tudi to izkusil:/). Sledi Koh Phangan, prepoznaven po zivahnem nocnem zivljenju in legendarnih full moon partyih. Koncno nekaj kar lahko vsi pocnemo. 

"O f@$#! Nov otok..." You know what that means, right?

Dan 20: Rehab

Ce vas je mogoce skrbelo, se smo zivi. Samo toliko se dogaja, da ni bilo casa za blog. 

Na hitro povzetek torka. Dolg dan je bil! Vec ali manj smo lezali vsak v svojem kotu in si lizali bojne rane. 

Ce ne druga smo vsaj malo izkoristili bazen in lezalnike. Temperatura v bazenu je ravno prav, da se malo ohladis, ko prides iz morja. 

Bethowen je zgleda vceraj bil z nami. Kak se trudi rehidrirat pa ne gre. I feel you! Malo me je imelo, da bi kar zraven potisnil glavo in z-eksal korito. 

Komu pripada in kaj dela tu, pha kdo bi vedel. Je pa lep, ful. Pa mehkiii! Bi rekel, da je opran s perwolom. 

Dan naposled le mine in do vecera zberemo dovolj moci za sprehod po plazi in ogled vcerajsnjih prizorisc zlocina. 

"Pa ziher nismo bli tak dalec vceraj!" Paa ja no stari, fix glej. Totih steng se spomnim."

Jap, res smo bili tu. In v vseh drugih lokalih vzdolz plaze tudi. Ni cudno, da je noc tak hitro minila. Ah kaj vse bi lahko povedal o tej noci... Pa nebom. Je ze Pesec dovolj. 

Ja pa iii, glej soncni zahod.

Mah jaz grem spat!

4 pijane želve na otoku želv

Po nekem cudnem nakljucju sva z Godecom ze prvi vecer na Koh Tau naletela na cetico 50 pijanih turistk in turistov. Eni so delali sklece, drugi plesali na mizah, tretji bruhali po wcjih. "Stari, kaj jim to na majcah pise?" "Koh Tao Pub Crawling. Ko ovadva prideta na otok, moremo obvezno it!"

5 dni sva sparala moci in se mentalno pripravljala. Ob tajskih masazah in raziskovanju otoka s krosarji so dnevi kar hitro minevali. V nedeljo sta se nama pridruzili 2 svezi zelvi. Ceprav imamo nenapisano pravilo, da se ga prvi vecer na novi lokaciji vedno vsekamo, sta Alenka in Vasja ob prihodu pocivala. "Jutri! Jutri pa se ga bomo praf!" :)

In "praf" smo se ga! Okrog pol sedmih zvecer se je zacela nasa odisejada. Ob prijavi smo dobili majice in kupone. Roke sem mel se v zraku in majico komaj pri ramenih, ko so se zaceli tocit prvi bucketi. "O jebenti, pa ne ze spet bucketi!"

Ker smo bli cist nervozni smo seveda bili na prijavi med prvimi. Zato smo, ko se je prijavila zadnja soborka, bli ze "glih prav". "Stari, vreji bo danes. Lej oni dve tam pri mizi levo. Kaj pa ona tam pri sanku?"

Model, ki je odvodil ze 200 pub crowlov (kako to, da je se vedno ziv, mi se zdaj ni jasno), je v roke vzel mikrofon in odpredaval pravila. Sklece za napacne besede, nagrade za prve pare, napitnine za ladyboye ... :) Opisal je se traso in pohod se je zacel.

Prva postojanka: pool party z winamp dj-i in, seveda, bucketi. Da nam ne bi bilo slabo od sladkorja, smo vmes presekali se s parimi shooterji. Ocitno smo se se takrat drzali kar dobro, glede na to, da smo ob pozivu "free shot if you jump in the pool with clothes on" vsi izmed nasega wolfpacka ostali suhi.

Med pitjem in miganjem plesnih misic so nam razdelili listke. Beawis and ________.
"Stari, nisn posluso. Kaj je to?" "Najt mores svojo polovico. Torej eno ki ma Butthead listek" "O, carsko. Kaj pa mas ti?" "Wet ______" :) Podali smo se v lov. Vasja je svojo muco nasel prvi in si prisluzil nagrado. Kupone za jogo in minigolf, ki jih je tokom vecera, pricakovano, izgubil. Ko smo ze skoraj vsi udelezeni nasli svoje polovice, je Godec se vedno iskal Julijo. Itak, da je dobil Romea :)

Naslednjo postojanko lahko najdes, verjetno, samo na Tajskem. Pred vratmi nas noter vabijo barske plesalke. "Ej, kak te to, da so tajke vlke meter 80? Lej ti dekolte. Ki te dobijo petke stevilko 44? Kam si ga te skrije, ce se nic ne vidi? :)", so bile le ene izmed nasih vprasanj. Welcome to Queens Cabaret.

Ob, seveda, bucketih cakamo na show. Med cakanjem se Vasja udelezi se tekmovanja v plesu in z drugim mestom mu zastonj discover dive za las izpolzi iz rok. Nakar ... Luci se ogasnejo, prostor napolni dim, zavesa se odpre. Sledi 15 minut visokih petk, makeupa, umetnih josk in v rit nategnjenih ticov. :) ce se boste potikali po Tajskem, priporocam.

Na tretji postojanki je minilo ravno 9 sekund, da smo poskakali na mize. 2 kitarista sta razturila mnozico, zdaj ze orng nabasanih, crawlerjev. Sledili sta 2 uri vsesplosnega zuranja in poskusov karaok. Svetovno.

Nadaljnih postojank nismo vec steli. Zagotovo jih je bilo se kakih 5, najbolj pa je v spominu ostal openair klub na plazi, kjer smo preplesali noc. Nas lightshow so bile strele, hladile pa so nas dezne kaplje.

Nejc