Dan 15: Soft kitty, warm kitty, little ball of fur

Odkar sem mnogo let nazaj na national geopraghicu prvic videl dokumentarec o templju tigrov, sanjam o dnevu ko bom prisel sem. Na mojo neizmerno veselje je bilo to danes!

Zgodba se zacne leta 1999, ko so menihi med sebe prvic sprejeli osirotelega tigercka. Do konca leta se mu jih je pridruzilo se 7. Sedaj pa je projekt prerasel vse kar so si menihi takrat lahko predstavljali. Na ogromni povrsini sedaj v sozitju biva 140 tigrov, cele crede drugih zivali, vec kot 100 zaposlenih in nesteto prostovoljcev iz vsega sveta. Naslednje leto naj bi se zacela izgradnja ograjenega rezervata, ki bo tigrom omogocal varno in relativno svobodno zivljenje. Za nadaljne generacije tigrov rojenih v rezervatu bo postopoma sluzil kot vmesni korak do njihove izpustitve v naravno okolje. 

Zgodba se zacne, ko zagledam prve znake rezervata. Jujujujujuuuuj!

Tu bi se ze skoraj zasprintal. 

Evoo jih! Po kosilu v najvecji vrocini pocivajo vsak pod svojim drevesom. 

Z vsakim posebaj se lahko slikas. Oz. te s tvojo "camero" slika osebje. Nikoli ne naredijo manj kot 5 slik. Posledicno imam 3 ure kasneje 500 slik. Nekaj casa sem rabil, da sem naredil selekcijo. Se vseeno jih imam 250. Pac res res imam rad tigre in res reees so lepi!

Ko se hrana malo poleze sledi sprehod do canyona. Za trenutek dobis na povodec svojega 200kg tigra. Fajn obcutek ko mislis, da sprehajas tigra. V resnici on sprehaja tebe. Ce bi se nasel kak junak in bi na tigra zelel prenest svojo voljo, nevem kak bi se to koncalo. Edino, ce imas na voljo buldozera. Te mogoce. 

Not much, just, you know... Walking my tiger and stuff. 

Po 300m dolgem sprehodu se nas tiger odloci malo pretegnit. Skrbnik zraven je visok vsaj 170cm. 

Sledi slikanje z vsakim posebaj. 

Poslednji menih, ki svoje dneve prezivlja s tigri. S casom, ko je rezervat rasel, so menihi bili primorani izbirati med menihstvom in tigri. Dela je bilo prevec, da bi lahko opravljali oboje. Vecina se je odlocla za tigre. Jaz bi se tudi. Ustanovitelj rezervata je se vedno glavni menih templja. 

S tem se regularna tura zakljuci in se lahko prosto sprehajas po rezervatu. Spoznava se druge prebivalce. 

Alenko je cisto ocaral Jerome. Mislim, da mu je celo dala telefonsko. Pravi šarmer!

Jaz se odpravim na druzenje z mladicki. Srcni utrip preko kriticne meje. 

Prvo spoznam dve, dva tedna stari kepi puha. Kak je to mehko in sladko. Ce bi imel malo vecje zepe, bi zdaj ob meni spal. 

Ob meni se razigrano prekucavata dva meseca stara bratca. 

Eden me opazi in pride pozdravit. Jaa pridi atejii!

Priden si ja. Prides z mano v Maribor?

Nato pa grem v kletke k sestim stiri-mesecnikom. Ti so ze malo vecji in posteno grizejo. Nikoli jim ne smes obrnit hrbta. Zrtve vedno napadejo od zadaj. Pravila se vestno drzijo tudi skrbiki pri odraslih tigrih. 

Mala je divja. Kak me capne!

Se malo se pocartamo. 

In gremo na vecerjo. 

Se vidi kak srecen sem?? Kar ne morem se poslovit. Eno sliko se potem pa res grem...

Ni lepse zivali! Na moje veliko veselje se dneva ni konec. Sledi se ogled vecerne rekreacije. Tako kot za druzenje z mladicki je tudi zato potrebno doplacilo. Totaly worth it! Res se splaca in nikoli na svetu nebi izpustil taksne priloznosti. Vrnemo se nazaj v kanjon, kjer nas postavijo za meter in pol visoko ograjico. Verjetno bolj, da mi kam ne gremo, ker tiger to z nami vred zradira brez problema. Starejse in najmlajse odstranijo, najbolj zivahne najstnike pa izpustijo. Tu se pa zacne zabava. Obcutki, ko gledas te prikupne a hkrati tako mogocne zivali je neverjeten. Vso svojo maso torpedirajo v izjemne pospeske in vec metrski skoki zgledajo zelo lahkotni. Kot domace macke samo da so to malo vecji mucki. Z nasmejanimi obrazi spremljamo predstavo. 

Kako delajo! Saj nevem kam bi gledal. Res velicastna zival! Definitivno je to eden izmed highlightov mojega zivljenja. Na zacetku sem bil malo skepticen ali so tigri omamljeni. Na spletu se najde dosti o tem. Ampak tudi o chemtrailsih se. Po videni predstavi, pogovori z prostovoljci in predvsem opazovanju strahospostvonja, ki ga imajo skrbniki do tigrov, lahko skoraj zagotovo trdim, da niso omamljeni. Gre za tigre, ki zivijo v dobrem okolju in s katerimi od same skotitve naprej skrbniki gradijo zelo skrbno negovan odnos. Na vse zadnje so tigri zelo ogrozena vrsta, v tem templju pa je v casu 15 let njihova populacija narasla iz 8 na 140. Turizem je le nujno zlo potrebno za financiranje. Par kur na dan ziher pojejo. Kje je se vse osebje in izgradnja rezervata? Pridite in se prepricajte sami. Meni bo ta dan za vedno ostal v lepem spominu. Upam, da bodo moji prispevki pomagali ohraniti to velicastno zival pri zivljenju in prihodnjim generacijam omogocili, to kar sem jaz obcutil danes.