Nekaj smo se pogovarjali, da bi si soncni vzhod ogledali na Angkor Watu. Enem izmed kulturnih cudes sveta in najvecjem religioznem objetku na svetu. Pa so nam rekli, da ni vredno in se verjetnost, da bo jasno je zelo majhna. Hjooo mi pa smo ze imeli vsi budilke nastavljene ob 4ih. Tisti, ki nas poznate vete kak je na stvari, kdo drug pa tak ne bere tega. Meni je sicer bilo malo zal kasneje. Zbudil sem se namrec ob 5ih in nisem mogel vec zaspat. Zato je bil prejsnji blog malo obsirnejsi, ne se prevec razvadit. Zalost ob vsem tem sem odplaknil z ledeno hladno coca colo in precudovitim razgledom izpred nasega hostla.
Tak me je prevzelo, da je ura kar na enkrat bila pol 9. Ker jest nisem hotel sam, sem vseeno sel preverit kaksno je vzdusje v sobi. Zaradi potencialnih mladoletnih bralcev ali ljudmi s slabim srcem, nebom prevec podrobno opisoval njihovega odziva. Na sreco imajo tukaj res dober zajtrk in mocno kavo.
Zacnemo okrog 10ih. Pred hostlom nas je cakal tuk tuk, ki smo ga za 18$ najeli za cel dan. Prijazen gospod, v 30ih, z dvema otrokoma... Tak kar radi se pogovarjajo domacini. Malo nas preseneca njihova znanje anglescine. Jezike vrtijo skoraj tak hitro kot dolarje!
Vcerajsnji prihod v mesto je bil res polom! Cez dan pa je zgodba popolnoma drugacna. Mesto je lepo, prijeten obcutek gostoljublja, vsi se nam veselo smejijo in mahajo, res fajn no. Doloceni predeli, posamezne zgradbe in ustanove, bi lahko brez problema umestili v katerokoli modernejso evropsko predstolnico. Samo, da je tempo zivljenja tu neprimerno pocasnejsi. Delujejo srecni. Tega se pri nas ne da videt.
Zgodovine, simbolizma itd. nebom tu pisal, ker smo mi sami brali iz Lonely Planetov. Copy paste pa ni nas stil. Saj te nismo politiki. Cisto mimo grede, ce zmaga Franca, mi tu ostanemo! Koga pa res zanimajo opisi, pa vas stric google zagotovo nebo pustil na cedilu.
Prva postaja: Angkor Wat
Okrog samega templja je recni kanal. Dimenzije so res enormne. Ko to vidis te kar zmrazi.
Slikal sem enih 5 krat, ker Godec pa ni srecen ce ne skace okoli.
Barve dzungle in umestitev templjev v to okolje je res dih jemajoce.
Kontrast ni najbolj optimalen. Enostavno prevec zarimo od navdusenja. Godec resi situacijo.
In ker so oznacene potke enostavno prevec mainstream, grema midva po svoje.
Mimogrede si kupimo nove hlace in ze se prelevimo v budisticne menihe. Tu molimo za dez, ker je letos bilo pomanjkanje. Pet minut kasneje:
Sekund dvajst pa nas ze nas fahrerer zasciti s plahtami. Je pa pasalo. Zrak je postal tak svez, da smo sli kar jest.
Lokalna hrana, piscanec v curryu. Jemo, ko vlki! Godec in Pesec si zraven mesata se cili, jaz pa ze komaj poziram. Ce je to little spicy, nocem vedet kak more orgn sarf zgat!
Med kosilom nas ze na piko dobijo lokalni otroci. Od trenutka, ko se vstanemo in prakticno do trenutka, ko smo zvecer sli domov so se nas drzali ko ceki. "One dollar sir, one dollar. You buy this. Three for one dollar. I cry. One dollar?" Se ledvico bi prodali za en dolar menda. Malo sem za j in eni rekel, da bom kupil, ko pridemo nazaj iz templja. Uro kasneje je stala tocno tam, ko sem jo pustil. Pa je sel one dollar. Samo so res lepe slike. In zapestnice. In hlace... Kaaj naj, ce so res luskani otroci pa po celem dnevu ti prirastejo k srcu.
Druga postaja: Ta Phrom
Tu so med drugim snemali Tomb Raider z Angelino Jolie. Ce ste mene zgoraj obsojali, kak so mi prisli do zivega, Angelina je posvojila pol drzave!
Tempelj je nekaj najbolj neverjetnega, kar sem kdaj videl. Saj bi lahko za vse trdil isto, vsi so unikatni. Tega je dobesedno pogoltnila dzungla. Zdaj jo sicer redno frizirajo in ostala so le najstarejsa drevesa. Vecina templja se je porusila, so pa v polnem teku restavracijska dela, ki zraven trume turistov malo iznicijo car.
Serh schöen!
Tretja postaja: Angkor Thom
Cetrta postaja: Bayon
Vmes smo se na hitro ustavili se na enem manjsem, ampak ga ostali zasencijo. Tisto pride v podrobnem reportu.
Bil je super dan. Res nas je prevzela misticnost templjev. Pa se pune srecni smo, ker imamo nove, ful kul, neverjetno udobne hlace, s katerimi se lahko zlijemo med domacine.
Se par utrinkov, opice smo vidli. Bolj kot to nas je sicer impresioniralo, kak hitro tu zrihtajo zracnice. Malo pred domom se nam je predrla guma. Nevem ce je to bilo nakljucje ali imajo te stante po celem mestu. 100m naprej od kraja, kjer smo obvestili sofera, ze ob cesti zagledamo lokalnega majstra. 10 min mogoce je rabil, da je vzel dol kolo, poiskal luknjo, zaflikal in namestil nazaj. Mimogrede pa enim 5 se napumpal gume, ko so se slucajno peljali mimo. Iznajdljivost tu res nima meja.
No comments:
Post a Comment