No, no, nooooo!! Se enkrat naj mi nekdo omeni nekaj od tega pa bo dobil tuktuk na lape! Vsaj 30 krat sva danes to slisala. Okrog vsake turisticne tocke hodijo ljudje v oblekah in se pretvarjajo, da so turisticni vodici. In prav vsak te hoce fopnit, da so turisticne atrakcije kamor si namenjen, zaprte. Ali ful predrage in da imajo oni boljso, cenejso alternativo. Kakopak jo imajo! V mislih imajo vse sorte bud, od specih do smejecih. Pod dobenim pogojem ne smes z njimi navezat ocesnega stika, ali se slabse, zacet pogovora. Pa tega se ja cel dan ne resis. Prav ima te, da bi ga potisnil na cesto. Isto delajo voznik tuk tukov. Midva sva na sreco vedela zakaj se gre, kaksni starejsi, malo manj osvesceni turisti pa verjetno potegnejo takratko. Je pa vseeno nadlezno, ce jih moras cel dan naganjat od sebe. Kljub njihovi vztrajnosti, sva si uspela ogledati glavne turisticne tocke. Mimogrede, pubeca sta vceraj zvecer krenila na jug. Se malo potapljat in te fore. Tak, da sva z Alenko sama v Bangkoku. Znova se snidemo v nedeljo na jugu drzave.
Torej, zacela sva pri Kraljevi palaci. Za zacetek sem si moral ponovno sposoditi hlace, ker so ko bajagi moje prekratke. Ker je zastojn, se niti ne pritozujem kaj dosti.
Smaragdni (menda) buda. Noter ne smes slikat, se pogovarjat ali dihat. Molis lahko. V vecini zgradb znotraj kompleksa kraljeve palace moras bit bos. Dosti sva se sezuvala in obuvala. Phaa sem vedel, da bi moral vzet japonke!
Pomena vseh zgradb nevem. V tej na levi sta muzeja orozja. To je malo bolj pritegnilo mojo pozornost. Nevem no, mene celoten ogled ni najbolj impresioniral. Mogoce, zaradi neverjetne gnece turistov, ki kar plazijo en cez drugega in evforicno slikajo vsak kamencek posebaj. Prav rad bi slisal bajke, ki bodo nastale ob predstavitvi slik doma. Druga mozna razlaga je, ker se pocutim kot da bom zbolel. Najin ameriski cimer, legenda, je ponoci nastavil klimo na 18 stopinj. Ker sva na zgornjih posteljah, pri 30ih stopinjah itak spiva odkrita. Presenecena se zbudiva v hladno zimsko jutro. Kavboj spi v spalnk vreci in se dodatno pokrit. Pa ki ti je fora?! Nic ne de, pri 33ih stopinjah in jasnem vremenu sva se malo pomartinckala in sva kot nova. Glede upravicenosti 500 bahtov (12,5€) za vstopnino, vseeno ostajam skepticen.
Med naslednjim templjem setnema skozi stojnice in Alenki se zalusta pecen kokoruz. Mi smo jo jedli ze zadnjic, res je dobra!
Ker pa ocitno posmrtno zivljenje v nobeni veri ni zastojn, se po celem templju slisi zvenketanje kovancev. Koliko sem razbral, je princip taksen: na zacetku kipa das mozakarju neko vsoto denarja. V zameno dobis majhno posodico drobiza s katero se kasneje sprehodis vzdolz kipa in v vsako vecjo posodo vrzes en kovanec. Glede na dejstvo, da je kip 46m dolg se kar nabere nekaj! Velika vecina se takoj zapodi tja, fascinantno.
Zunaj najdeva malo vec miru in lep pogled.
Dovolj templjev za enkrat. Odpraviva se malo po mestu. Cisto tak, malo levo, malo desno. Nekam bova ze prisla. Dobro uro in pol sva setala. Dobim popolnoma drugacen vtis mesta kot prvic. Verjetno ima vlogo to, da smo ze navajeni na klimo in predvsem spociti. Mesto je res pisano in za vsakega se najde nekaj. Ceprav vlada hektika in prenasicenost vsega. Sploh ko prispeva na glavno ulico kitajske cetrti.
S slepim zaupanjem v neoporecnost hrane, narociva in dejansko zauzijeva juho z rezanci. Prav dobra je! Res pa bi tezko rekel ali so noter kroglice iz svinjine, ribe ali kruha. Mislim, da vse troje. Bi vprasal pa ingliš bol loše.
50 baht za vstopnino je postena cena. Stopnice so res strme, vendar vodijo do fenomenalnega razgleda.
Spodaj v parku najdeva prijetno senciko in zatisje od mesta. Svoje dodata magnum in ledena karamelina kava. Kdo ima kaj?;) Ce bi le imel zraven se knjigo, bi tukaj pocakal do soncnega zahoda.
Prijeten in umirjen dan. Pase po vsem tem transportiranju. Za zakljucek splanirava naslednje dni in kreneva na vecerjo v vietnamsko restavracijo cez cesto. Vsaj to ce ze ne Vietnam... Alenka naroci peceno kuro, jaz pa v oglju prevret svinjski vrat (charcoal boiled pork neck). Za prilogo sticky (lepljivi) rice. Riz klasicnega okusa samo, da se lepi. Zakaj? Nimam blage veze. Je pa prirocno, ker ga gre ful vec v posodo.:))
Brez dvoma dalec najboljsi obrok v zadnjih dveh tednih! Vrhunec kulinarike. Zraven tega se nama cela restavracija smehlja in priklanja. Prijeten zakljucek.
No comments:
Post a Comment