Wruuum wrum wruuuuum
Slabse kot so ceste, boljse je! V Sloveniji v bistvu pride kroska prav za vsakodnevno uporabo. Vozimo se gor, dol, levo, desno, to gre kam ces. Lokalci na skuterih nimajo za burek. Na drugi strani otoka si vzamemo malo pauze za eno pivco. In prvo kaj zagledamo, ko pridemo na plazo?
Jetski! Hjoj daj gremo pogledat malo blizje... Malo se obotavljamo in ce bi se dal kak pameten discount, bi bila dilema resena. Vseeno se raje zleknemo v senciko s hladno pijaco v roki.
Malo polezimo in se odpravimo iskat "gem of Koh Phangan". Baje dalec najlepsa plaza na otoku. Domacini pri opisih radi pretiravajo, tak da bomo mi to malo preverili. Na poti, mimogrede zapazimo tablo za slap. Kdo te nima rad slapov? Na hitro pogledamo in trenutek uvekovecimo sa jednim sebkom.
In se nase zverine v naravnem habitatu.
Cesta, ki vodi do plaze je naravnost obupna. Skozi dzunglo, ozka in zavita, posteno strma in se bolj razrita od vsakodnevnih hudournikov.
We love it! Kaksna dva kilometra pred plazo se izravnava in nam postreze s pravim rajom za krosko.
Prispemo na plazico. Res je pravi dragulj! Po celi plazi razmecemo oblacila in teniske. Naj se zadeve vsaj malo odtecejo, ce ze ne posusijo. Nato pa se sami sebe pomecemo v vodo. Kar cel dan bi lahko tak prezivel, ce nebi bil lacen. Jemo v restavraciji na res idilicni lokaciji.
Alenka, kaj je vroce?
Do klanca gre gladko, potem pa se malo zalomi. Med mojim oranjem po hudournikih gre menjalnik po svoje, v maloro... Ostane se samo ler, s katerim pa si tukaj ne morem pomagat kaj dosti. Ja nic, Pesec je ze na vrhu, Alenka pesaci, Godec se pa vrne preverit situacijo. Nic kaj se ne da naret. "Grem iskat mehanika, bos tu?" Sredi najvecjega brega, ko se vozijo le redki lokalci z 4x4, 3.5l stroji, 5km okrog ni zive duse, ampak ne. Jaz bom skocil na pir! "Daj spravi se, tema bo pocasi." Mine mogoce pol urce, ko spet zaslisim zvok kroske, za njim pa cuden ropot. Lokalni majster na skuteru in vsem orodjem v kosarici. Prizor in zvok, kot v home alone, ko po stopnicah leti omara z orodjem. Dve, tri minutke sraufa in zvija in naj bi to bilo to. Brez srece. "Proublm insajd, you no pay. I no fix hier. 1300 baht, big car, taxi, up to hill." Nein meister, bomo mi kontaktirali nasega rentalca. Godec se odpravi kakih 15km nazaj v mesto, jaz se recem eno z mehanikom in spet ostanem sam. Malo se ze temni in komarji sekajo, ko zmesani. Zamotim se z opazovanjem mravelj. Cisto me prevzamejo in skorajda nebi opazil avta, ki se je ustavil ob meni. "You need help?" Fajn bi bilo ja... "Where are you staying? We can load the bike in the back." To mi delaj! Dobro, da ima neko veliko toyotino pick up varianto. Trije se kar namantramo, da nalozimo gor. Voznja gor, uf! Kljub temu, da je zvezano vse pocez, to na tej cesti leti vse okrog. Z eno roko drzim sebe, z drugo krosko. Napornih 15min. Ustavimo se na koncu gozdne potke, ob glavni cesti. Sofer izstopi iz avtomobila, zacne razvozlavat, ampak se mu ni prevec. Iz avta potegne 30cm dolg, posteno obrabljen John Rambo style noz in s stilom resi tezavo. Huh jaz ostanem cel. Ful navdusen, da sta me spravila od tam, sezem v zep in na plan potegnem 80 bahtov (2€). "That's all I have. My friend is coming and he'll give you more.", "No problem, it's ok." Dobro, vredu se je to izslo. Mine se kaksne pol ure do prihoda Godca, zdaj je ze posteno temno. Za njim se pripelje pomoc. Frajer na skuterju, ki nima pojma o anglescini. Kak bi toti karkoli pripomogel k situaciji v dzungli neve nihce. Zdaj se odpravi kar naprej iskat taxi. Godec mi na hitro obrazlozi kaksna zmeda je bila v rent shopu. 20min so brezglavo tekali naokrog in se drli drug na drugega. Cista anarhija. Za piko na i pa se je potem se vozil 15km/h. Dobro, pride nazaj. "Taxi down, go." Dol gre na sreco brez prestav. Prispemo do neke kolibe, spet zmeda. Pet jih hodi okrog kroske, gledajo, kurbljajo, en bolj pameten, kot drugi. "Wait" in se odpelje. "Pa si ti ja nor kako delajo. Glej onega, od kod je te zdaj palcko za uhe ven potegnil"? Sredi nicesa si malo ocisti usesa. Vsaj za higieno skrbi, pohvalno. Kar naenkrat se iz teme prikaze taxi. To bo to ocitno. Spet nalozimo, zvezemo in picimo proti rentalcu...
Prispemo. Pa da vidimo zdaj to. Razlozimo, lastnik se vsede na motor in kurbla. Jaz pa nestrpno cakam. Kar hitro mu je jasno, da je sel menjalnik in kar naenkrat po bledi. Panicno preglejuje motor za kaksnimi praskami in znaki padca. Niic! Parkrat se preleti mene, spet nic. Ker ne zna besede anglesko, gre po zeno. Ali hcerko, kdo bi vedel. "You pay 3000, broken gear". Jok brate, odpade. Trudim se razlozit v pravilni anglescini, samo jim stavki in casi ne grejo prevec. Poskusajmo drugace: "I no fall, I no pay! Problem inside". Zenska izgine, moski se odpelje, cakam. Moski se vrne z domnevnim mehanikom. Spet celi motor obrneta na glavo, nic. V prestavo pa se vedno ne gre. Vrne se zenska: "you pay 1000 for taxi and motor ok". Nein, se poskusaj. Mine kaksnih 10 min, okrog motorja se izmenja vsaj 10 ljudi, malo pametujejo in pride nov deal. 500, za pol taksija. Ok, pod pogojem, da dobim drugo krosko. Lastniku ni vsec ponudba, z Godcem se pa smejiva. Kaj te naj drugega. Malo se se pogovarjamo v polomljeni anglescini, potem se pa te vseeno zmenimo za vsak pol taxija in jaz dobim nazaj potni list. Bom prezivel teh 10€. Se vseeno je on en motor na slabsem, kot jaz. Po preteklih 4 urah bi res pasal tus in nek riz. Pa se petek je in rekli smo, da gremo danes za res!
No comments:
Post a Comment