Monday 6 October 2014

Dan 5: Genocid

Prebudili smo se v dezevno jutro. Turoben zacetek dneva, ki je nad nami zdel vse do poznega popoldneva. Spoznavali smo tezko in boleco zgodovino Kambodze. Leta 1975 je na oblast prisel vodja Rdecih Khmerov (Khmer Rogue), Pol Pot. V casu njegovega vladanja je bila iztrebljena tretjina celotnega prebivalstva dezele. Umrlo je priblizno 3 milijone ljudi. Namen komunisticnega diktatorja je bil popolno unicenje mestnega prebivalstva, izobrazbe in lastnine. Vsa mesta so bila popolnoma izpraznjena, njihovi prebivalci pa so bili v izredno slabih razmerah, prisiljeni delat na rizevih poljev. Rezim je padel leta 1979, ceprav so bili Rdeci Khmeri do leta 1999 priznani kot voditelji drzave in so prav tako zasedali svoj stolcek v organizaciji. 

Prvo mesto ogleda so bila killing fields (pobijalna polja). To je eno izmed 300ih lokacij, kjer so po dolgotrajnem mucenju iztrebljalji ljudi. 


Ljudi so ubijali s palicami, orodjem ali nozi. Morebitne preziveli so pokoncali raznj strupi s katerimi so jih posipali pred zakopom. Na zgornji sliki je grobisce 460 ljudi. Okrog so vidne gomile. Mocna dezevja se dandanes iz zemlje izperejo ostanke kosti in oblacil. 


Mimogrede nas je malo ohladilo. Zatocisce smo poiskali vsak pod svojim drevesom. 


Kar smo videli kasneje, je pretreslo vse. Drevo na katerem so ubijali dojencke. Eden izmed rekov Pol Pota je bil, da ce zelis iztrebit travo, moras odstranit tudi korenine. Tako so za vsako obtozeno osebo (mucili so jih, dokler niso priznali cesarkoli so bili obtozeni), ubili tudi vse clane njegove druzine. Dojencke so prijeli za noge in jih z glavo udarjali ob drevo. 


Okostja vec kot 8000 tisocih ljudi so sedaj razstavljena v novo zgrajeni stavbi. 


Vsi rahlo v soku, enostavno ne moramo dojet kako se lahko kaj takega zgodi. Zgrozeni pridemo do zakljucka, da se vedno je in tudi zdaj se. Ta kraj te res ne pusti ravnodusnega...

Naslednja postaja je S21 office. Nekoc sola, je v rezimu Pol Pota postala mucilnica in sprejemna pisarna za vse, lo so kasneje bili odposlani na killing fields. 

  

Konstrukcija na sredini je sluzila za mucenje. Z glavo navzdol so ljudje namakali ljudje v umazano vodo namenjeno gnojenju njiv.  


Bodece zice sluzijo preprecevanju samomorov. 


Ena izmed sob za jetnike. 

Prostori v cloveku vzbujajo obcutke nelagodnosti. Pogledi na slike vseh jetnikov, nacinov mucenja in mucilnih naprav povzrocajo obcutek slabosti. Vsi bi se morali zavedati taksnih grozodejstev. Nam je pomagalo pri razumevanju kambodzanov in nam dalo globji pogled v njihovo krvavo zgodovino. 

Po vsem tem smo potrebovali nekaj lahkotnega. Na hitro smo si ogledali glavno trznico, kjer se da dobiti vse. Ure, zlatnina, oblacila do keramike in pribora. 


V iskanju dobre hrane se odkrijemo edini hribcek v mestu (30m visine), kjer se nahaja tempelj Wat Phnom. Legenda pravi, da je po tem templju, mesto dobilo svoje ime. 


Ob reki najdemo to kar smo iskali.

 
"Photo 1 dollar", "Look, I'll delete it", ves ki ja. Ce ze oni cel cas vlagajo, jim lahko mi tudi malo vrnemo. Ne, nismo tega jedli. Ce bi bilo vsaj sveze pripravljeno, se mogoce. 

Drugace pa je Phnom Phen nekaj popolnoma drugacnega, kot sem si predstavljal. Mesanica vsega ponuja dober obcutek varnosti in na nek nacin se pocutimo kar domace. Lokalce zanima vse. Vsi se nam smehljajo in zelijo govorit z nami. Predvsem v hostlu. Btw, druzini zenske, ki jo zelis ozenit, mores placat. In to mastne pare. Adijo svet...

Utrinki:


Spomenik neodvisnosti.


Tankstela. Liter je 1€, kupis ga v stekleni pepsi flasi. 


Na cestah vlada urejen kaos. Semafori so redko kje, vecinoma motorji, vozijo vsak po svoje, vsi nekaj plozajo, skoraj se v nas zaleti rolls royce... Caki, kaj?! We really need a vacation!

No comments:

Post a Comment