Dan 1: One night in Bangkok

Vrata se sunkovito odprejo, prestrasen se zbudim in spogledam s sobarico. Tezko bi rekel rekel, kdo je bil bolj zmeden. Na hitro nekaj zmuzmlja in zapre vrata... V tem casu se prebudijo se ostali. Tisino z nasmeskom preseka Pesec:"13.30!" No, tolko o tem, da gremo ob 8ih. Pa dobro, itak dezuje! Dve uri kasneje se koncno podamo v svet, kar zgleda tako:

 

Ker ipak imamo top lokacijo hostla, smo po parih trenutkih ze pri prvem templju (Wat Rachaworawiharn). 

Od znotraj je podobno labirintu. Zelo ozki, pravokotni hidniki. Za videt nic kaj dosti v glavnem. Na vrhu pa v kletki zlata relica, enaka kot jo najdemo v Age of empires. Dvomim sicer, da ta prinasa zlato. Je pa zraven zapisana budisticna molitev, ki je nasi jeziki niso sposobni izgovoriti. Zato smo se raje posvetili razgledu. 

Mesto ponuja vse. Od res umazanih in revnih "favel", do pozlacenih templjev in steklenih stolpnic. Prevladuje revscina... Svoje vrstno pa je elektricno omrezje. Nekaj takega bi verjetno zgledalo, ce bi se jaz lotil pletenja pulovera. Slep. Brez treh prstov. 

To na sliki se v bistvu ni nic! Bom ob priliki zamenjal sliko.

Nekje po poti smo se ustavljali in uzivali lokalo kulinariko. Mogoce bi dali kaj lazje v usta, ce nebi videli kje in kako se pripravlja. 

Posledicno so bile znamenitosti zaprte. Smo sklenli, da se v Bangkok vrnemo dva dni pred odhodom in nadoknadimo. Za danes smo zakljucli z ogledi in se ustavili na kavi s simpaticnim razgledom. Ko smo prisli,

in ko odsli. Lahko bi rekli, da se nam ni mudilo. Koncno nam uspe premik, na ulici zahaklamo najglasnejsega in najsvetlejsega tuk tuka. Kaka legenda, sofer misli, da je Schumaher, spodaj ima namontirane zelene neonke, zadaj pa akrapovica. Bolj se dere, bolj se dere! Nam je zabavno, samo kak je pa se le on srecen:)) na semaforu se nam celo ponuja, ce bo kdo vozil, samo si hitro premisli, ko zacne Godec plezat naprej. Zraven tega pa se še dela, da ve kje je Slovenija. No, presenetljivo, zivi prispemo do stolpnice, kjer so snemali hangover 2. Polni optimizma se zazenemo proti avli iz marmorja, ko zacnemo razmisljat o dresscodu. "Pa eh, boli jih ce smo turisti!"   Hja, ni tak... V kratkih hlacah pac ne gre. S povesenimi glavami se odpravimo proti izhodu. Ne za dolgo, nas ze ustavi prijazen prodajalec oblacil. Trgovina sicer zgleda neka romska, sami tepihi in rute, pa da vidimo. Uspemo se dogovorit, da nam posodi hlace. Prva cena 1000 bahtov. Bojda se vidi, da smo iz kraljeve druzine. Ponujamo 500 za vse, ampak kot kaze nebo nic, ker ga bo sef zaradi take ponudbe ubil. Sef seveda ne zna besede anglesko, do trenutka, ko se obrnemo proti izhodu. "500 is ok!" Eto, skybar we are coming! 

Poizkusimo znova, osebje pri liftu se nam le nasmeji in poklicejo nas lift. 64 nadstropji visje se nam razpre cudovita panorama. Naslednji dve uri uzivamo na svezem zraku in neskoncni zalogi kikirijev, ki nam jih sproti dostavljajo natakarice. Dobro je vedeti, da sprejemajo tudi kartice...

Dotrajani po dolgem dnevu se odpravimo se na vecerjo in imenitno sladico. Palacinke z banano in nuttelo. Bi objavil video, kak gospa seka banano pa net ne dopusca. 100% je v mladih letih bila ninja!

Zdaj pa je ura 3.30, spimo se kar ne, cez uro in pol pa gremo na vlak. Caka nas 400km divje voznje. Spali bomo, nekoc, cez dva tedna na plazi mogoce...

Naslednji postanek: Siem Reap