Dan 13: Arkoun Cambodia

Arkoun oziroma hvala. Po desetih dnevih naposled zapuscamo Kambodzo. Nepozabna pot nas je peljala skozi kruto zgodovino, bogato kulturno dediscino in cudovito naravo. Ta pot je popolnoma porusila mojo predstavo o tej drzavi in regiji na sploh. Kljub mogoce ne najboljsemu zacetku, je drzava turistom prijazna. Varna in glede na zahodnjaske standarde poceni. Ce se kdaj gibljete v okolici, priporocam vsaj deset dni, da si v miru ogledate drzavo.

Kljub prvotnim planom, da bomo pot iz Kambodze nadaljevali proti Vietnamu, se po isti poti ko smo prisli, vracamo v Bangkok. Hak nam je ponovno uredil prevoz. Pot do meje nas tako pride 25$, namesto 40$. In se brez tezav s tuk tuki. Vozimo se v ameriski razlici toyote. Pozornost mi pritegne alles-charger.

Za razliko od vcerajsnje ceste, danes uzivamo v mirno voznji. Cesta je posledica masovnega turizma do Siem Reapa. 

Edino kar je isto, je riz. 

To je to! Prispemo do meje, za trenutek postojimo, odzenemo nadlezne tuk tuk voznike in se odpravimo proti Tajski. 

Sledeci sliki me malo spominjata kako smo vcasih mi tovorili iz berte in cakali na mejnem prehodu v Sentilju. 

Na meji ni tezav. Priblizno ze vemo kako stvari potekajo in na kaj moremo bit pozorni. Smo se ze kar aklimatizirali. 

All on board!

Cisto mimogrede, sem kaj omenjal komarje??

Pozibavanje vlaka in zvok kolesja imata, v kombinaciji s pogledom na prostrana rizeva polja, hipnoticen ucinek. V popolni tisini z mislimi vsak odtava v svoj svet. 

Tudi verjetno najstarejsi tajec, bi se strinjal. 

Po vecih dnevih popolne mentalne neaktivnosti, je cas, da ponovno prebudimo intelektualne sposobnosti. 

Po 12ih urah na poti, ponovno prispemo v Bangkok. Ravno pravi cas za vecerjo. Ceprav imam zelo rad kambosko in tajsko hrano, mi po dveh tednih se kako pase obrok brez riza. 

Hjoo zdaj sem spet lacen postal!