Nejc in Matjaz iz Koh Taoa (otoka zelv).
Zaradi vsega dogajanja, ki sva ga odkrila na tem majhnem otocku na JV Tajske, sem komaj danes, 4. dan, nasel udobno klopco v senci, da napisem blog.
Najina pot iz Bangkoka je minila v stilu teleporta. Vlak je zahrumel malo pred enajsko zvecer in le sprevodnici, ki naju je zbudila ob 6 zjutraj, se lahko zahvalima, da se nisva zbudila v Avstraliji :)
Riti in backpacke sva premestila na ogromen katamaran. Medtem, ko je ladijsko osebje slabotnim Japoncem delilo vrecke za bruhanje, sva mi2 z obcutkom otroske stajice odcumala se uro in pol voznje. Valovi so na case dajali obcutke nicelne gravitacije. Bozansko in ceneje, kot Gardaland! Okrog 10 ure sva prispela na Koh Tao.
Po treh dneh keksov in vode sva bila posteno sestradana, zato sva si v najblizji restavraciji privoscila pivo :)
Verjetno je usoda tako hotela, da je v roku 4 minut nebo zamenjalo barvo v modro crno. Kar bi pri nas razglasili za rdeci alarm, temu tu pravijo obicna tropska plohica. In ta plohica je trajala 3 ure. Postala sva ujetnika gostilne. Zavoljo lepih pogledov kelnarjev, pri prazni mizi pac nisva mogla sedet. Pravzaprav nevihta ni nikoli nehala, le preselila se je iz neba v najine glave :) 2 uri po zadnji kaplji dezja, sva odlocno sklenila, da spravima nahrbtnike v neko sobo.
Po zacetnih iskanjih hostlov po internetu, sva ugotovila, da obicna soba z omarico ne bo dovolj. "Stari, na Tajskem sma, nema se j.. s totimi jogiji. Jaz cem bazen, klimo, vsaki dan nove sampone v kopalnici, masazo v radiju 12 m in okno na morje!!" Potrebovala sva natanko 8 sekund, da sva z levima ocesoma naciljala taksi, nabasala torbe in se zapeljala v Windbeach Resort. :) Lokacija: TOP. V srediscu najbolj zurerskih barov, trgovinskih stantov, dobrih restavracij in potapljaskih centrov.
Entuziasticno sva se podala v lov za najcenejsimi potopi, odkrila Phoenix dive center in podpisala izjave. Prvi potop - naslednje jutro ob 10. Itak, komot, se vidimo! :)
In videli bi se, ce:
- ne bi na poti nazaj bilo nobene gostilne,
- ne bi vsaka gostilna imela happy hours
- ne bi v enem baru delale 3 evropejke, s katerimi sem kar na sanku preigraval 4 v vrsto (Vasja, ko prideta te spoznam z nemko in anglezinjo, s cehinjo pa ne :P)
- bi bankrotirala ze v kambodzi,
- se ne bi znasla med skupino 50 pub clawlerjev in ob zivi muziki plesala na mizah,
- ne bi obstajali bucketi.
Bucketi? Iz malega jupol lavorja gledata 2 slamici. :)
Ob pol 10 nama je zvonila budilka. Ce bi, butla, prebrala, kaj sva podpisala dan prej, verjetno ne bi ugasnila telefonov ob prvem dremezu. 300 bahtov kazni, ker se nisva prikazala v dive centru! :)
Verjetno sva v celem dnevu prehodila 600 m. Do hrane in plaze. Macek je bil podoben zapisom bloga Vasje in Alenke, ki sta se isti dan cartala s 300 kilskimi tigri. "Stari, 10 je ura. Grema spat, jutri morema obvezno pod vodo. Sezona whalesharkov je!"
Ob 8.45 tretjega dne sva ze probavala potapljaske maske. Presenecena sva bila nad velikostjo ladje, ki nas je peljala na 3/4 ure oddaljen koralni greben. Priklopila sva kisikove bombe, se nategnila v neoprene in nataknila utezi na pas. "Ej, kolko barov mas? 180, ti? Tudi. Jebemti, kaj te skrtarijo, ziher so nama vzeli 10 minut dihanja!" S fenomenalnim dive mastrom iz Izraela naredimo final check in ze smo v vodi. Tisti, ki niso nikoli videli koralnega grebena, tezko razumejo, da skoraj z vsakim gibom brcnes enega nemota. Meterske barakude, queenfishi, clownfishi, morene ... vglavnem ribe in korale vseh barv mavrice. Ce bi bil to moj prvi potop, bi verjetno jokal od srece. Naju to vec ni ganilo. 10 meterski whaleshark ali pa vsaj kaki 2 meterski bullshark. Tudi s 3 metersko manto bi bila zadovoljna. Pa nic :(
Kanckek bolj zanimiv je bil drugi potop, pa ne zaradi rib, pac pa zaradi rahlo nevarnih izkusenj. Pa 5 minutah in 19 m globine je Godecu zatajil regulator in usta mu je namesto kisika zacela polniti slana voda. Ni panike, potapljaci smo zaradi varnosti opremljeni se z rezervnim in v 20 sekundah je bil ze priklopljen na "rumenega".
Moja rahlo nevarna izkusnja pa ni povezana z opremo pac pa z eno 40 cm dolgo ribico, in njenimi ostrimi zobmi. Triggerfish! Med planiranjem potopa sva bila opozorjena. "Ce pokazem znak pistole, plavaj cem hitreje stran in v njo obrni plavuti" je rekel divemaster, "zelo so teritorialne!" In ja, na 5 metrih in treh minutah safety stopa zagledam pistolo. Godec se mi smeji, jaz pa s plavutmi brcam zverino, ki me grize v plastiko. Ocitno sem bil kar uspesen, saj pri obratu ribice vec ni bilo in je tudi nisem videl. Skoda :)
Najin dan zakljucima v stilu. "Ej, danes pa bi pasala masaza." Na plazi odkrijema masazni salon. "Tajci al tajke? Tajke! Grema!" Ko je Godec po desetih minutah masaze zahteval very strong, ni pricakoval srednjeveskih nacinov nategovanja. Tajka Pen je s svojimi 40 kilami iz Godeca izstisnila poke vretenc in vzdihe elekrosok terapij. Jaz sem se ob pogledu na valove v rokah 20 let mlajse maserke pocutil svetovno in z nasmeskom na obrazu rahlo dremal. Jutri greva spet!
Medtem ko pisem blog se Godec handla za najem 150 kubicnih krosarjev. Skuterji pac niso za naju in Yamahe bodo "v prvi", po makadamskih cestah, vlekle verjetno tudi navpicno. :)
Vasja in Alenka, komaj cakava jutri, da vama razkazeva otok ;)
Bis morgen, Nejc
No comments:
Post a Comment